StrikeAhead

Ribolov Kajikia audax: marlin, ki med lovom prižge svoje proge

Svoje angleško ime, striped marlin („progasti marlin“), nosi ta riba na bokih: po njih poteka približno dvanajst do dvajset navpičnih modrih prog, ki po angleški Wikipediji ostanejo vidne tudi po smrti. Dokler je riba živa, zmorejo več. Posebne pigmentne celice, kromatofori, se krčijo ali razširjajo, in ko je riba vznemirjena, se proge iz modrikastih obarvajo v lavandaste. Ta članek govori o vrsti *Kajikia audax* — angleško striped marlin, nemško Gestreifter Marlin, špansko marlín rayado, italijansko marlin striato, francosko marlin rayé, portugalsko espadim-raiado, finsko raitamarliini, rusko полосатый марлин, japonsko マカジキ (makajiki).

Pacifiška sestra vrste Kajikia albida

*Kajikia audax* spada med ribe z mečastim kljunom (Istiophoridae), tako kot *Makaira nigricans* (blue marlin), *Kajikia albida* (white marlin), *Istiophorus platypterus* (sailfish) in sredozemski iglan, ki jim ta serija vsakemu namenja posebno skupino. Njena najbližja sorodnica je *Kajikia albida* (white marlin) iz Atlantika: leta 2006 so ameriški znanstveniki po genetskih raziskavah obe uvrstili v novi rod *Kajikia* (ruska Wikipedija); pred tem je bila *Kajikia audax* v rodu *Tetrapturus*, in po japonski Wikipediji velik del literature še vedno uporablja to ime. Prvi jo je leta 1887 opisal Rudolph Amandus Philippi, na podlagi ribe, ujete pred Iquiquejem v Čilu. Vrstno ime po ruski Wikipediji izhaja iz latinskega *audax*, drzen — zakaj, avtor ni pojasnil; morda zaradi drznega vzorca prog.

Po FishBase je pelaška, oceanska riba, ki živi med površjem in 200 m, navadno nad termoklino, in ima raje hladnejšo vodo kot črni marlin in *Makaira nigricans*. FishBase jo imenuje najbolj razširjeno ribo z mečastim kljunom; nemška Wikipedija najpogostejšo med marlini. Njena številčnost narašča z oddaljenostjo od šelfa; blizu obale pride le tam, kjer dno strmo pada (nemška, italijanska in finska Wikipedija). Večinoma je samotarka; v drstni sezoni tvori majhne jate rib podobne velikosti (FishBase, italijanska Wikipedija).

Njen plen: ribe, lignji in raki (FishBase). Angleška Wikipedija navaja sardine, skuše, majhne tune in lignje, predvsem Humboldtovega lignja; raziskava pred Mehiko je pokazala, da ima raje jatne ribe, kot sta pacifiška skuša in pacifiška sardela. Japonska Wikipedija dodaja leteče ribe in šnjure. Po japonski Wikipediji plava z zgornjo polovico repne plavuti nad vodo in včasih skoči iz vode; doseže 80 km/h.

Po čem jo prepoznaš

Podolgovato, bočno stisnjeno telo z dolgim, okroglim, sulici podobnim kljunom (FishBase, italijanska in ruska Wikipedija). Najzanesljivejši znak je prva hrbtna plavut: spredaj se dvigne v visok, koničast reženj, ki je enako visok ali višji od višine telesa (FishBase, angleška, ruska in japonska Wikipedija). FishBase navaja za prvo hrbtno plavut 42 do 48 mehkih žarkov, za podrepno 18 do 24, za prsni 18 do 22. Prsni plavuti sta dolgi in ozki in po ruski Wikipediji tesno prilegata telesu. Hrbet je temnomoder, trebuh srebrnobel; prva hrbtna plavut je modročrna brez temnih pik (FishBase). In potem proge — koliko jih je in kakšne barve so, viri povedo različno (glej spodaj).

Po japonski Wikipediji je podobna vrsti *Makaira nigricans* (blue marlin), a ima prvo hrbtno plavut višjo od telesa, drobnejše luske, svetlejše in bolj sploščeno telo in daljši kljun. Njena sestra, *Kajikia albida* (white marlin), živi v Atlantiku; po nemški Wikipediji je hrbtna plavut vrste *Kajikia audax* višja od telesa in brez črnih pik.

  • Velikost: FishBase navaja 420 cm celotne dolžine kot največjo, 290 cm kot običajno dolžino in 440 kg kot največjo objavljeno težo. Po ruski Wikipediji je največja riba, ki jo priznava IGFA, tehtala 224,1 kg, ujeta pa je bila pred Novo Zelandijo 16. januarja 1986.
  • Starost in zrelost: FishBase navaja 9 let kot največjo zabeleženo starost, angleška Wikipedija do 10 let. FishBase navaja 210 cm kot dolžino ob prvi spolni zrelosti.
  • Drst: samice se drstijo v več obrokih (FishBase). Po angleški Wikipediji se samica v eni sezoni drsti 4- do 41-krat, z do 120 milijoni iker; po ruski Wikipediji pred Tajvanom vsake 3 do 7 dni.

Kje živi — in zakaj ne v Sredozemlju

FishBase: v tropskih, subtropskih in zmernih vodah Indopacifika, med 46° severno in 49° južno. V Tihem oceanu ima njen areal obliko podkve, odprte proti Srednji Ameriki (FishBase, nemška in ruska Wikipedija); po nemški Wikipediji sega od Japonske prek Ekvadorja in Peruja do Avstralije, se dotakne severne obale Nove Zelandije in je pogosta okoli Havajev. V Indijskem oceanu je najgostejša pred Vzhodno Afriko, v zahodnem Arabskem morju, v Bengalskem zalivu in pred severozahodno Avstralijo (FishBase, nemška Wikipedija). V japonskih vodah se po japonski Wikipediji pojavlja južno od Hokaida, pogosteje na pacifiški strani kot v Japonskem morju.

V Sredozemlju je ni: noben vir je tam ne navaja. V Sredozemlju se pojavi njena atlantska sestra, *Kajikia albida* (white marlin) — redko in po FishBase večinoma kot posamezni zablodeli osebki. Za ribiča iz Evrope to pomeni: *Kajikia audax* je riba za potovanja. Kje jo lovijo, viri opisujejo z gospodarske strani: s parangali (po italijanski Wikipediji večinoma kot prilov pri parangalih za tune), z vlečenjem vab (trolling), z ročnimi vrvicami in harpunami (ruska, japonska Wikipedija); največ je iztovorita Japonska in Tajvan (italijanska, ruska Wikipedija). Po nemški Wikipediji športne ribiče spodbujajo, naj ribe, ki niso trofejne velikosti, izpustijo.

Na krožniku — in živo srebro

Na Japonskem je *Kajikia audax* po japonski Wikipediji najvišjega razreda med vsemi ribami z mečastim kljunom; njeno rdeče meso jedo kot sašimi in suši, FishBase in italijanska Wikipedija pa jo zato imenujeta najboljšo med vsemi marlini. FishBase jo uvršča v cenovni razred zelo visoko. A japonska Wikipedija opozarja tudi na živo srebro v njenem mesu: leta 2005 jo je japonsko ministrstvo za zdravje uvrstilo med ribe, pri katerih naj nosečnice pazijo na količino, z vodilom dvakrat na teden po približno 80 g na obrok. Nemška Wikipedija piše, da na vsebnost živega srebra namerno opozarjajo, da bi zmanjšali povpraševanje.

Osem protislovij, puščenih odprtih

  • Kako velika zraste? FishBase ter francoska, italijanska in ruska Wikipedija: do 420 cm in 440 kg. Nemška: 4,4 m in 420 kg (samice; samci ostanejo manjši). Finska: 4 m. Angleška: 4,2 m, a le 220 kg — blizu 224,1 kg, ki jih ruska Wikipedija navaja kot rekord IGFA.
  • Koliko prog? Angleška Wikipedija: 12 do 20. Nemška: navadno 18 do 22. Italijanska: do 15. Ruska: 15 do 20 vrst, vsaka iz okroglih pik ali ozkih prog. FishBase sam navaja oboje: približno 20 in približno 15 vrst. Japonska: ducat ali več.
  • Kakšne barve so proge? Angleška Wikipedija: modrikaste, ob vznemirjenosti lavandaste. Nemška: svetlomodre, glede na razpoloženje bledejše ali šibkejše. Ruska: kobaltne. Japonska: svetlomodre. Finska: svetlozelene.
  • Kako globoko plava? FishBase in nemška Wikipedija: 0 do 200 m. Finska: navadno manj kot 100 m. Francoska: navadno 0 do 5 m, redko globlje od 100 m. Angleška Wikipedija pravi, da lovi podnevi v zgornjih 100 m, pogosto blizu površja — in v istem članku navaja raziskavo, v kateri se je podnevi zadrževala globlje in se ponoči zbirala blizu površja.
  • Kdaj je spolno zrela? Angleška Wikipedija: samci pri 1 do 2, samice pri 1,5 do 2,5 leta. Francoska: pri 2 do 4 letih. Ruska: samice pred Tajvanom pri 4 do 8 letih. In največja starost: 9 let (FishBase) ali 10 let (angleška Wikipedija).
  • Kako toplo ima rada? FishBase: 20 do 25 °C. Nemška Wikipedija: 20 do 26 °C. Angleška: največje populacije pri 20 do 28 °C površinske temperature. Za drst italijanska navaja vsaj 25 °C, FishBase spodnjo mejo okoli 24 °C za ličinke, ruska vrhunec drsti pri 24,8 do 28,3 °C.
  • Je ogrožena? FishBase in italijanska Wikipedija: na rdečem seznamu IUCN „Least Concern“ (najmanj zaskrbljujoča). Finska in švedska Wikipedija: „Near Threatened“ (potencialno ogrožena). Nemška: v ZDA so jo leta 2008 razglasili za ogroženo vrsto; okoli leta 2005 je bil ulov precej pod tem, kar vrsta prenese. Italijanska: staleži so v 16 letih upadli za 20 do 25 %. Angleška: leta 2010 jo je Greenpeace uvrstil na svoj rdeči seznam morske hrane.
  • Ali seže v Atlantik? FishBase in nemška Wikipedija: Indopacifik; po nemški je stik z vrsto *Kajikia albida* pred Rtom dobrega upanja premajhen, da bi vrstama preprečil ločen razvoj. Italijanska in ruska: redki zablodeli osebki na atlantski strani Južne Afrike, ruska tudi pred Zahodno Afriko — tam se ne drstijo. Finska: včasih v Atlantiku. Uvodna vrstica ruske Wikipedije Atlantik preprosto šteje med njene oceane.

Pet imen, ki vodijo do napačne ribe

  • „Spearfish“, „spjutfisk“, „копьеносец“. GBIF jo v angleščini navaja tudi kot high-finned spearfish, švedska Wikipedija jo imenuje strimmig spjutfisk, ruska полосатый копьеносец — vse dobesedno „riba s sulico“. Iglani (spearfish) v ožjem smislu pa so rod *Tetrapturus*, v katerem je bila *Kajikia audax* do leta 2006 — med njimi sredozemski iglan, ki mu ta serija namenja posebno skupino.
  • „Pez espada“ in „pez vela“. GBIF navaja tudi obe, brez jezika. Toda pez espada je v španščini mečarica, pez vela pa *Istiophorus platypterus* (sailfish) — dve drugi ribi z mečastim kljunom, ki jima ta serija vsaki namenja posebno skupino.
  • „Aguja“, „agujón“. GBIF jo v španščini navaja tudi kot pez aguja in agujón. Toda aguja v španščini pomeni tudi iglico, ki ji ta serija namenja posebno skupino — ribo, dolgo komaj meter, brez sorodstva z marlini.
  • „Empereur“. GBIF jo v francoščini navaja tudi kot empereur in empéreux. Toda tudi *Istiophorus platypterus* (sailfish) se v francoščini imenuje empereur éventail — isti „cesar“ za dve različni ribi z mečastim kljunom.
  • „マカジキ“ in „メカジキ“. V japonščini je マカジキ (makajiki, „pravi marlin“) *Kajikia audax*, メカジキ (mekajiki) pa mečarica: razlikujeta se v enem samem znaku. Njena sestra *Kajikia albida* (white marlin) pa se po japonski Wikipediji imenuje ニシマカジキ (nishi-makajiki, „zahodni makajiki“).

Ostaja vprašanje, s katerim se začne vsak članek te serije: kdaj. Življenjsko okolje, hrana in navade so zapisani zgoraj in so stalni. Vsak dan pa se spreminja vse drugo — in prav tam se odloči, ali se dan na vodi splača. To izračuna StrikeAhead: vzame razmere na tvoji vodi in ti pove, kdaj se pot splača. In ker strmih robov, jat krmnih rib in modrine odprtega morja ne znaš brati od prvega dne, ti StrikeAhead Pathfinder pove, s kom greš ven: skrbno izbrani vodniki in skiperji, pred uvrstitvijo osebno preverjeni — licenca in zavarovanje —, s preverjenimi ulovi namesto oglasnih fotografij, brez plačanega razvrščanja in zate kot ribiča brez provizije za posredovanje.

Lovi pravi trenutek →